Nagrajenci natečaja Fotografija leta 2014 znani!
Nagrade
Po izboru žirije bodo pokrovitelji nagradnega sklada podelili tri nagrade za najboljše avtorske fotografije, in sicer v vrednosti 500 evrov (v opremi in storitvah) za prvo, 300 evrov (v storitvah) za drugo in 100 evrov (v storitvah) za tretjo nagrado, ter posebno nagrado za reportažno fotografijo v vrednosti 500 evrov (v storitvah).
Mednarodna žirija
Darko Bandić
fotoreporter, Hrvaška
Metka Dariš
likovna urednica revije Emzin
Peter Granser
fotograf, Nemčija/Avstrija
Evžen Sobek
fotograf, Češka
Sarival Sosič
kustos in muzejski svetnik, Ljubljana
Rok oddaje
natečaj je zaključen!
Dodatne informacije
emzin@guest.arnes.si
Fotografija leta 2014, natečaj revije za kulturo Emzin za najboljšo slovensko fotografijo, je organiziran že dvajsetič. Natečaj je bil razpisan 20. novembra 2013 in se je zaključil 14. januarja 2014. Na letošnji natečaj je prispelo 271 fotografskih serij oziroma 1666 fotografij. Poslane fotografije predstavljajo produkcijo slovenskih fotografov različnih generacij, vsebin, formatov in tehnik.
Podeljene so bile tri nagrade za avtorsko fotografijo in nagrada za najboljšo reportažno fotografijo. Nagrajence smo javnosti predstavili 20. februarja 2014 na slovestnosti v Cankarjevem domu, ki jo je vodila Vesna Milek.
Obrazložitev podeljenih nagrad je za žirijo zapisal Sarival Sosič, kustos in muzejski svetnik v MGML v Ljubljani.
Avtorska fotografija
1. nagrada
(oprema in storitve v vrednosti 500 EUR, podeljuje jo podjetje FotoFormat, d. o. o.)
Avtor: Tadej Žnidarčič, Ljubljana
Šifra: Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo
OBRAZLOŽITEV:
Fotografsko serijo petih del v diptih razporejenih podob gejevskih aktivistov z naslovom Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo označuje natančno premišljen, izpeljan in fotografsko izčiščen likovni in vsebinski koncept. V vsakem diptihu sta fotografirana portreta ugandskega gejevskega aktivista v določenem časovnem obdobju. Upodobljenec je najprej obrnjen proti gledalcu s hrbtom, ne pusti se prepoznati, nato pa se odločno zazre in brez vidnega strahu izpostavi obraz in telo prepoznavnosti. Če je v prvi podobi še vedno prisoten strah pred družbo, ki še ne sprejema nekonvencionalne drugačnosti (v Ugandi je bilo še leta 2010 javno opredeljevanje za homoseksualca nevarno početje, povzročilo je lahko izgubo delovnega mesta, aretacijo, pretepanje in celo smrtno kazen), pa pogled na obraz – identifikacija – dokazuje, da se dogajajo pomembne družbene spremembe (leta 2012 je bil sprejet zakon, ki je omilil odnos do homoseksualcev; ti so kaznovani, če nagovarjajo k spolnemu stiku druge). Torej iskreno enostaven in neposreden fotografski zapis razvija in opozarja na družbeno aktivne in kritično razmišljujoče poudarke o enakosti in enakopravnosti vseh ljudi brez razlik. Fotografije tega cikla lahko opazujemo kot serijo umetniško izoblikovanih podob, a hkrati tudi kot dokumentarne zapise subjektov znotraj nekega prostora in časa. Ti nastopajo kot pričevalci sprememb in nakazujejo upanje na boljše razumevanje in sprejemanje vsega, kar mogoče odstopa. Fotografija se prav v tako izdelani seriji del dokazuje kot univerzalni likovni jezik, ki omogoča veliko mero ustvarjalnosti in aktivnega vizualno narativnega nagovarjanja razumljivega vsem v vseh delih sveta.
2. nagrada
(storitve v vrednosti 300 EUR, podeljuje jo podjetje Vidal, d. o. o.)
Avtor: Miha Erjavec, Ljubljana
Šifra: 1283
Naslov serije: 150 m
OBRAZLOŽITEV:
Fotografsko domiselno in neobičajno delo 150 m izpostavi fotografijo kot medij, ki lahko odstopa od tradicionalno razumljene in uporabljene fotografske tehnologije in podobe. Fotografija se izkazuje kot variabilna, raztegljiva, svobodna in raznolika forma, ki se na materialnem nivoju razširja znotraj sodobnih tehnologij. V motivno vsebinskem smislu pa lahko izpostavlja najrazličnejše ideje, misli in teoretične sisteme. Domiselna digitalno manipulirana in na filmski trak producirana fotografija ohranja idejo klasičnih diapozitivov, a se hkrati povezuje z gibljivo dinamičnostjo filmske podobe, približujoč likovno vsebino vizualnemu zaporedju oziroma trajanju. Filmski trak je sorazmerno pomanjšana dolžina realnega zidu obdelanega z grafiti, kar omogoča povezovanje in združevanje podob v mestnem prostoru aktivnega vizualnega segmenta – grafita ter fotografskega sistema, ki to likovno dinamiko zapiše, jo osmisli in doda nadpomen. Fotografija, grafit in filmski trak tako skupno ustvarjajo likovno pripoved, a hkrati spreminjajo običajnost ali konvencionalnost pogledov na posamezni medij. Prav tako pa v fotografsko podobo prinašajo določen nivo ironije, hudomušnosti in pomembnosti sproščenega pogleda na te medije, ki danes soustvarjajo kulturno zgodbo.
3. nagrada
(storitve v vrednosti 100 EUR, podeljuje jo podjetje FotoFormat, d. o. o.)
Avtorica: Ajda Schmidt, Ljubljana
Šifra: Anywhere else but here
OBRAZLOŽITEV:
Serija osmih fotografskih del z naslovom Anywhere else but here prikazuje pozicijo in avtorsko gledišče fotografirajočega subjekta. Narava, prostor in subjekt so prikazani skozi avtorsko prepričljivo perspektivo, ki skozi impresije pogledov fotografsko rekonstruira stvarnost. Ta postaja izrazito čustvena in osebna materija, napolnjena z intimnim odnosom do prostora, do odkrivanja možnosti različnih pogledov in pozicij. Fotografske podobe so izpeljane znotraj vizualno čutnega razmerja med nihanjem stvarnega in imaginarnega zaznavanja. Istočasno pa ohranjajo zvestobo fotografskemu materialno tehničnemu sistemu brez pretiranih eksperimentiranj. Dokazujejo, da je motivni svet okoli nas bogat, čustveno zgoščen, predvsem tam, kjer smo samo vpeti vanj in ga sprejemamo kot delujočega za naše bivajoče.
Nagrada za reportažno fotografijo
(storitve v vrednosti 500 EUR, podeljuje jo podjetje Studio Černe, d. o. o.)
Avtorica: Fernanda Prado Verčič, Kranj
Šifra: Majhne zgodbe iz Robidnice 3-B
OBRAZLOŽITEV:
Serija osmih fotografij z naslovom Majhne zgodbe iz Robidnice 3-B na prvi pogled ne prinašajo enotnega koncepta oziroma izdelane reportažne fotografske zgodbe. Delujejo kot nekakšni fotografski utrinki vsakdanjosti, impresije podob z izpostavljeno močjo motivno vsebinske strukture in kompozicije fotografij. Označuje jih neposredna iskrenost, odprta preprostost in enostavnost. A prav vse to dokazuje, da velikih zgodb ni potrebno iskati, so povsod okoli nas, le videti jih moramo, se jim prepustiti, jih občutiti in doživeti, mogoče tako, kot jih je izoblikovala ta serija. Napolnjena z nedramatično motiviko, ki se znotraj sodobnega neoliberalnega in krivičnega sveta vse bolj zapostavlja, izgublja, razblinja v iskanju dramatičnih, žalostnih, težkih in tragičnih prizorov. Ta serija del se ukvarja z malimi zgodbami vsakdanjosti, preprostih pogledov in pozicij, običajnih trenutkov in doživetij. Enostavna, a življenjska fotografska reportažna serija podob pridobi nekakšen starodaven arhaičen, pozabljen bukolično igriv pomen. Prav zaradi svoje preprostosti se vpne v razmišljujočo in osebno čustveno zgoščeno fotografsko pripoved in tako postane enovita in zaokrožena reportažna slika prepoznanih življenj in podob marsikaterega posameznika znotraj naše družbe.
Posebno častno omembo žirije je letos prejel Matjaž Tančič iz Ljubljane za serijo pod šifro Karaoke bar.
V letošnji ožji izbor se je uvrstilo 27 avtorjev z 31 serijami, in sicer:
Iris Anam Cara, Nataša Berk, Matija Brumen, Aljaž Celarc (dve seriji), Mojca Cvirn, Metka Čok, Metka Golec, Hedvika Gumilar, Robert Hutinski (dve seriji), Saša Huzjak, Danilo Jakovčič, Ciril Jazbec (dve seriji), Tereza Kozinc, Marjan Krebelj, Maša Lancner, Matej Povše, Maruša Račič, Kaja Sajovic, Ajda Schmidt, Toni Soprano, Nadja Stare (dve seriji), Željko Stevanić, Renata Šifrar, Matjaž Tančič (dve seriji), Marko Vrbič, Matic Zorman, Šimen Zupančič.
Na podlagi odločitve mednarodne strokovne žirije so na razstavi predstavljene celotne serije nagrajencev. Na razstavi ožjega izbora pa so predstavljeni izbori fotografij ali celotne serije. Po odločitvi članov žirije nagrajene serije odlikuje dovršenost vsake posamezne fotografije in serije kot celote. Serije, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa vsebujejo eno ali več izjemnih fotografij, medtem ko umetniška vrednost serije kot celote ne prepriča.
Nagrajene fotografije in uvrščene v ožji izbor so bile na ogled v Prvem preddverju Cankarjevega doma do 20. marca 2014.